Tim Zupančič
Ravno včeraj me je fotografiral za to intraneksno stran. Bila je dobra akustika v samem studiu, kot tudi mikroklima Kosez. Svetloba se je mešala s popoldanskim soncem prijetnega pomladnega dne, ki je prodiralo skozi napol zastrta okna in zaslepjujočim snopom od stropa odbijajoče se bliskavice.
Bilo je dobro.
Zadnje mesece Tim bolj kot ne gara v arhitekturnem biroju, katerga okna so pravtako napol zastrta z žaluzijami sivomodrikastega tona, ki v meče navdihujočo atmosfero. Kadar ne služi bajnih vsot denarja, vestno opravlja študijske obveznosti. Kljub izredno nasičenemu urniku najde čas za prežanje izpostavitve svojega cmos senzorja motivom. Najsibodo te motivi naravni ali delo človeških rok.
Svoj sedanji zrcalnorefleksni fotografski aparat je kupil leta dva tisoč enajstega. Svojega prvega pa je nekaj dni poprej prodal meni po prijateljski ceni. Tega dne nikol ne bom se spozabu.
Istega leta gospodovega se je vpisal na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, kjer se kani izučiti za arhitekta. Nekaj mesecev poprej je opravil sprejemne izpite na likovni akademiji, kot tudi na arhitekturi. Odločil se je za slednjo.
Pred vsem tem kaotičnim dogajanjem je, še čistih misli, sprejel prelomno odločitev in z nakupom svojega prvega zrcalnoreflega fotoaparata zaplul v poprej neslutene vode fotografije, ki so ga tako močno zaznamovale in navdale z popolnoma novimi občutenji.
Timotej Zupančič se je rodil Aprila trinajstega devetnajsto enaindevedesetega v Ljubljani. Živi na naslovu Brajnikova 17.
- Sestavek spisal: Aljaž Munda
- Prevod v japonski jezik: Francouis de Romadur von Giel
- Prevod iz japonskega v slovenski jezik: Google translate
- Priredba: Takiri Harakiry in Sven-Goran Eriksson
- Oblikovno zasnoval: Salvador Dali